Jože BlajsCvetka LipušJani OswaldAnton KuchlingRezka KanzianFlorjan LipušJanko MessnerMartin KuchlingFabjan Hafner

Novo & aktualno

Razpis za Rastje 19


Cenjene avtorice, spoštovani avtorji!

V spominskem letu 2025 se bomo spominjali konca druge svetovne vojne, a na drugačen način, kot bi pričakovali. Konec druge svetovne vojne je prinesel tudi osemdesetletni razcvet Evrope, razvoj demokracije in pestre kulturne dejavnosti. Kako daleč pa smo prišli in kako daleč lahko še gremo? V Rastju 19 nas bo zanimalo, kaj omogoča svobodno družbo, kje so njene meje in kje preide toleranca do antidemokratičnih sistemov, ki so jim pravice žensk in svoboda govora ter s tem tudi svoboda umetnosti tujka, v banalnost, ki ogroža naš zahodni demokratični sistem? Zato boste naslednje leto vabljeni, da nam pošljete vaša razmišljanja; lirična, prozna, dramska, esejistična, prevodna na temo Svobodna družba 80 let po drugi svetovni vojni.

 

Rastje 19 bo v tem smislu posvečeno pomembnosti te obletnici in sicer v sodelovanju z likovnimi umetnicami in umetniki razstave Si vis pacem …, ki jo bo kuratiral Karl Vouk. Zato vas, avtorice in avtorji, letos pozivamo, da nam pošljete prispevke na zgoraj omenjeno temo. Recenzije so iz te zahteve izključene, a dobrodošle, tudi letos pa lahko pričakujete besedila Pisane promladi.

Likovni utrip v Rastju 19 bodo oblikovali umetniki projekta Si vis pacem …

Nova izdaja literarne revije RASTJE 19/2025 bo vsebovala niz poglavij: PESNIŠKI POGLEDI, PROZNI POGLEDI, DRAMSKI POGLEDI, POGLEDI PROMLADI, POGLEDI NA KOROŠKO, ESEJISTIČNI POGLEDI in UMETNIŠKI POGLEDI; poglavje POGLEDI NA LITERARNA DELA TEGA LETA predstavlja knjižne izdaje članic in članov DSPA, ki izidejo od zadnjega do konca uredniškega roka aktualnega Rastja. Tako povežemo literarno revijo z delom založb, ki se trudijo za koroško slovensko literarno ustvarjanje na Koroškem, in jih podpiramo pri tem njihovem poslanstvu. 

Povabilo k sodelovanju je namenjeno vsem besednim ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki so povezani s Koroško, ker tu živijo ali se (drugod, po svetu) ukvarjajo s Koroško – vsem, ki radi pišejo in s tem ohranjajo živo pisano slovensko besedo. Vabljeni so tudi prevajalci in prevajalke (v slovenščino) s predhodnim dovoljenjem avtorja oziroma avtorice besedila.


Besedila pošljite v elektronski obliki do 1. avgusta 2025 na naslov pisarna@dspa.at . Tudi po pošti sprejemamo rokopise/tipkopise, in sicer na naslov: Slovenska študijska knjižnica – Revija RASTJE, Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec. (Da se delo na koncu ne bi preveč kopičilo, bomo hvaležni, če pošljete prispevke tudi že prej. Kasnejše prispevke upoštevamo samo po dogovoru)


Za DSPA:

Amina Majetić, predsednica

Za uredništvo: 

Aljaž Pestotnik, glavni urednik

(v marcu 2025)




Natečaj pisanja pisana PROMLDAD 2025


SODELUJ IN OSVOJI!


Super nagrade
1. Dobropis v vrednosti 150 €
2. Dobropis v vrednosti 100 €
3. Dobropis v vrednosti 50 €


Posebne nagrade
1. Posebna nagrada za najboljše besedilo v narečju
2. Posebna nagrada za besedilo s šole, kjer slovenščina ni učni jezik
3. Posebna nagrada za besedilo popevke ali šansona, ki se bo uglasbilo v posebnem glasbenem projektu


Kako sodeluješ?
V svoji starostni skupini lahko napišeš literarno/umetnostno ali neliterarno/neumetnostno besedilo. Tako npr. lahko napišeš ali pesem ali poročilo, ali pravljico ali intervju, ali kratko zgodbo ali komentar.

Nižja starostna skupina/ 2.–4. šolska stopnja:
> Ena športna

Srednja starostna skupina/ 5.–9. šolska stopnja:
> Narobe šola

Višja starostna skupina /10.–13. šolska stopnja:
> Izlet za znoret

Najvišja starostna skupina/do 25 let
> Brez tebe ne gre

Kako in kam pošlješ besedilo?

> Po pošti na naslov:
Volbankova ustanova, PISANA PROMLAD,
Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec

> Po e-pošti na naslov: office@promlad.at

> Preko spletne strani: www.promlad.at
 

Dodatne informacije najdeš na spletni strani www.promlad.at

Rok za oddajo besedil je 21. marec 2025.
 




Nova knjiga


V založbi Edition fabrik.transit je izšla pesniška zbirka Lene Kolter z naslovom: verschlaufte zeit ali s časom se celo čas obrne Pesmi nemško/slovensko. Spremna beseda: Dominik Srienc .

Knjiga »verschlaufte zeit ali s časom se celo čas obrne« Lene Kolter je večjezična sodobna pesniška zbirka, v kateri se avstrijska manjšinska politika, kvirfeministična identiteta, nasilje, hierarhija in družbena kritika prepletajo v besedne vrstice. Na satiričen in poetičen način odpira ta večer pogled skozi ključavnico koroško slovenske perspektive, v kateri hierarhija jezikov izginja v abecedni juhi, pomešani s preglasom in hačkom.




Janko Ferk v oddaji “Menschenbilder”


https://oe1.orf.at/programm/20250302/787648/Janko-Ferk-Autor-und-Jurist (03.03.2025)




Nagrada dežele Koroške za otroško knjigo


Sposobnost branja je prav pomemben pogoj za to, da človek ustreza današnjim in bodočim zahtevam družbe. Zato želi deželna referentka za mladino mag. Sara Schaar s podelitvijo nagrade Dežele Koroške za otroško knjigo opozoriti na pomen kakovostne književnosti za otroke. Koroški deželni referat za mladino razpisuje nagrado za dela na področju otroške književnosti za leto 2025.
 

  • Predložijo se lahko neobjavljeni rokopisi (besedila z ilustracijami), ki so knjižnega značaja in obsega (nujno: velikost pisave 12 točk, razmik 1½ vrstice).
  • Na vloge je treba napisati geslo in jih poslati Deželnemu referatu za mladino – Landesjugendreferat Kärnten, Hasnerstraße 8, 9020 Klagenfurt, v štirih izvodih. Pozor: Na rokopisu ne sme biti navedeno ime avtorice oz. avtorja. Navedba izključuje sodelovanje na razpisu za nagrado.
  • Geslo mora biti napisano tudi na zaprti ovojnici. Ovojnica mora vsebovati naslednje podatke o avtorici oz. avtorju: ime in priimek, naslov, telefonsko številko in listek o prijavi prebivališča.
  • Poleg tega mora vsebovati pisno izjavo, da vloženo delo doslej še ni bilo objavljeno.
  • Nagrajenci oz. nagrajenke so lahko osebe, ki so na avstrijskem Koroškem ali rojene, dejavne ali katerih delo je v bistveni meri povezano z zvezno deželo Koroško.
  • Za avtorice oz. avtorje ni starostne omejitve.
  • Vsaka avtorica oz. vsak avtor lahko vloži več del, vendar jih mora označiti z različnimi gesli.
  • Vloženih del ne bomo vrnili po pošti. Po predložene rokopise je treba priti v Koroški deželni referat za mladino, ko bo žirija zaključila ocenjevanje.
  • Prosimo vas, da rokopisom priložite nemški prevod.


Z vprašanji se obrnite na mmag. Marlene Haradini-Supanz po telefonu +43(0)50-536-33072 oz. po e-pošti na: marlene.haradini@ktn.gv.at 

Skrajni rok za oddajo vlog za nagrado za mladinsko knjigo je 31. julij 2025.

https://jugend.ktn.gv.at/navigation/Kinderbuchpreis%202025 (24.02.2025)




hr

Od večernic do konkretne poezije

Ko je Peter Handke v 1980ih letih prevedel Florjana Lipuša in Gustva Januša, je vsa Evropa spoznala koroškoslovensko literaturo. Skupaj z osrednjo slovensko literaturo šteje med najbolj mnogoplastne literarne regije v današnji Evropi.

>>>

Leposlovje med tradicijo in moderno

Slovenska literatura na Koroškem je literatura štirih generacij: generacija eksila, preganjanja in deportacije med 1920 in 1945, generacija ustanoviteljev mladja in generacija »otrok« mladja v desetletjih med 1960 in 1990, naposled še pomladjevsko generacija. Vse so razpete med tradicijo in moderno, med estetiko in angažmajem, med slovenščino in nemščino.

>>>

Otroška literatura

Otroška literatura na Koroškem ima svoje začetke v šolskem listu Mladi rod, ki izhaja od šolskega leta 1951/52 naprej. Tam so začeli objavljati takorekoč vsi avtorji in vse avtorice, ki so pozneja izdale lastne knjige.

>>>

Spominska proza

Dela avtorjev spominske proze so prispevek h kolektivnemu zgodovinskemu spominu slovenske družbe na Koroškem in bistven del njene identitete.

>>>

Druga lirika in proza

Dela ljudskopesniškega in priložnostnega značaja, ki so prav tako izraz nekega literarnega hotenja v slovenskem jeziku.

>>>

Revije

Od 1960 do 1991 ima literatura na Koroškem svojo revijo. Prej so koroški avtorji objavljali v periodičnem in revialnem tisku in v koledarjih.

>>>

Antologije

Seznam antologij in antoloških izdaj obsega zadnjih 40 let, odkar se je zanimanje za koroškoslovensko vprašanje in s tem tudi za koroškoslovensko literaturo povečalo.

>>>